Čuječnost (tudi za otroke)
Kaj je čuječnost?
Pojem čuječnost izvira iz Indije, v zadnjem desetletju pa se vedno pogosteje pojavlja tudi v Sloveniji. Morda vam je bolj poznana angleška beseda Mindfulness.
Primer treh definicij, kaj pomeni čuječnost:
- “Čuječnost je močno in učinkovito orodje za osebnostno rast in psihološko spoprijemanje s težavami. Lahko bi jo opisali kot sprejemajoče zavedanje tega, kar doživljamo v sedanjem trenutku. Ko smo čuječni, se kakršnega koli svojega doživljanja preprosto zavedamo, ne da bi ga poskušali spremeniti, se mu izogniti ali mu ubežati.”
- “Čuječnost je krovni izraz za posebno stanje osredotočenosti, ki lahko pomeni tudi meditativno prakso sprejemajočega samozavedanja v danem trenutku.”
- “Čuječnost lahko opredelimo kot nepresojajoče in sprejemajoče zavedanje dogajanja v sedanjem trenutku. Čuječnost je usmerjena pozornost na trenutno izkušnjo, na tukaj in zdaj. Zavedamo se svojih misli, čustev, občutkov v telesu ter tudi zunanjega dogajanja, kot so recimo oddaljeni zvoki, ne da bi se poskušali doživljanju izogniti, ga zadržati ali ga kako drugače spreminjati.”
Kako se lotiti čuječnosti
Čuječnost predstavljajo različne tehnike in vaje, ki nam pomagajo da se povežemo z notranjim jazom in da krepimo sposobnost “ostati v trenutku tukaj in zdaj.” Z čuječnostjo krepimo zavedanje svojega telesa, svojih občutkov v tem trenutku in se učimo občutja tudi sprejemati.
Meditacija, vizualizacija, dihalne vaje, avtogeni treningi, joga, itd., vse te tehnike so del čuječnosti.
Čuječnost je za vsakega posameznika drugačno doživetje. Cilj čuječnosti ni, da ostanemo praznih misli, vendar da se učimo svoje misli nadzorovati.
Veliko ljudi reče: “ne morem se sprostiti, vedno imam polno glavo misli” ali “preprosto ne najdem časa”. Tehnik čuječnosti je več in če vam katera tehnika (npr. meditacija) ne odgovarja, poskusite z drugo tehniko, ki vam bo v tistem trenutku bolje ustrezala. Tako kot vse veščine moramo tudi čuječnost vaditi. Za vadbo čuječnosti ne potrebujemo veliko časa, morda bo v začetku spoznavanja čuječnosti 5 minut dovolj. S časom pa bomo lahko čuječnost vadili tudi dlje časa. Včasih nam čuječnost bolje ustreza in jo bolj potrebujemo, včasih manj. Pomembno je, da tehnike čuječnosti vadimo.
Čuječnost lahko vadite kadarkoli to začutite. Lahko si načrtujete čas v dnevu, ki ga posvetite čuječnosti, npr. zvečer pred spanjem, ali med službenim odmorom 5 minut posvetite umiritvi svojih misli, globokemu dihanju. Čuječnost lahko vadimo tudi zjutraj, med sprehodom, itd. Priporočamo, da je bolje čuječnost vaditi vsak dan nekaj minut, kot enkrat na teden več minut skupaj.
Vsem začetnikom priporočamo, da začnete z vodenimi vadbami. Katerekoli tehnike si boste izbrali, priporočamo, da začnete z nekom, ki vas bo vodil in usmerjal. Tako boste pridobili dobro podlago in vam bo veliko lažje. Vodene vadbe lahko tudi brezplačno najdete na spletu, ali pa se udeležite kakšnega tečaja ali delavnic, kjer lahko dobite tudi osebne nasvete in smernice.
Koristi čuječnosti
- napolnimo se z energijo
- lažje se sprostimo
- manj stresa, depresije in anksioznosti
- zmanjšuje krvni pritisk in pomaga uravnavati srčni utrip
- ponovna povezava s seboj in svojo resnico
- povečana imunost
- odpravljanje čustvenih blokad in navezanosti
- boljši nadzor nad “zmedenimi” mislimi
- izboljšanje odnosov v družini in okolju
- osvobaja živčni sistem napetosti in stresa ter poveča kapaciteto vzdržljivosti
- pomaga lahko pri motnjah hranjenja, bolečinah v trebuhu
- pomaga pri kroničnih bolečinah v mišicah
- izboljšuje spanec
- pomaga pri glavobolih
- zmanjšuje hiperaktivnost
- zmanjšuje čustvene izbruhe
Čuječnost za otroke
Čeprav se nam zdi, da so otroci popolnoma brez skrbi in sproščeni, so tudi njihove misli in občutja velikokrat preveč zmedena. Otroci srkajo vase čustva oseb s katerimi so obdani in občutijo tudi današnji hiter tempo življenja. Med razvojem in grajenjem svoje osebnosti se veliko raznih misli in čustev prepleta tudi v otrocih. Zato vadba čuječnosti ni nič manj pomembna pri otrocih.
Prej kot začnemo z urjenjem čuječnosti z otroki, lažje jo bodo integrirali v vsakdanje življenje, tudi v kasnejših obdobjih življenja.
Čuječnost otrokom pomaga predvsem pri obvladovanju svojih misli in čustev. Lažje se bodo spopadali s stresnimi situacijami in manj bo čustvenih izpadov. Čuječnost je odlična za vse otroke, ki prekipevajo od energije in jih težko umirimo. Pomaga tudi pri vseh, ki težko zaspijo in pri tistih, ki težko sprejemajo bližino drugih ali so agresivno naravnani.
Različne vodene tehnike čuječnosti lahko najdemo na spletu ali tudi knjige z vizualizacijami. Čuječnost pa vedno urimo tudi na vadbah joge za otroke. Več o vadbi joge za otroke si lahko preberete tukaj. Brezplačne video vadbe joge za otroke pa najdete na našem youtube kanalu.
Vizualizacija
Vizualizacija je ena izmed tehnik čuječnosti. Z vizualizacijo lahko lažje dosegamo naše cilje, se osvobodimo negativnih misli in vase vnesemo pozitivno energijo. Pri vizualizaciji si z zaprtimi očmi predstavljamo podobe, ki nam pomagajo, da naše misli lažje usmerjamo. Če si zadamo nek cilj, kako se želimo počutiti, si predstavljamo, da se tako že počutimo. Z raznimi afirmacijami (stavki, ki si jih ponavljamo) vizualizacijo še izpopolnimo. Pri vizualizaciji uporabljamo svojo domišljijo in si čustva ali misli lahko predstavljamo čisto po svoje.
Npr. predstavljamo si, da se počutimo srečno in zadovoljno. Zares se potrudimo to občutiti. Predstavljamo si, da vse negativna čustva zapustijo naše telo. Npr. Predstavljamo si, da so negativne misli, ki želimo, da zapustijo naše telo majhne kapljice, ki izpuhtijo iz našega telesa. Kadar si to predstavljamo, lažje to občutimo in tudi dosežemo. Vizualizacija lahko traja kar nekaj minut, tako kot vse tehnike čuječnosti, pa je priporočljivo, da jo uporabljamo vsak dan oziroma večkrat na teden.
Vizualizacija je še posebej dobra tehnika pri čuječnosti za otroke. Otroci imajo zelo dobro domišljijo in z vizualizacijo se bodo veliko lažje sprostili.
Meditacija
Meditacija je zelo širok pojem in vedno bolj priljubljena tehnika sproščanja. Lahko bi rekli da je čuječnost meditacija. Kot tehnika za urjenje čuječnosti, pa si meditacijo predstavljamo kadar se v mirnem prostoru umirimo in si vzamemo čas za raziskovanje svojega jaza. Z meditacijo si želimo spoznati svoj pravi jaz in uriti sposobnost samoopazovanja v danem trenutku. Meditacija nas lahko popelje na višjo raven, kjer lahko izpustimo vse kar smo in opazujemo svoje misli, čustva in telo.
Meditacija nam predvsem pomaga pri osvobajanju negativnih misli in čustev, nas pomirja v stresnih obdobjih in splošno izboljšuje počutje.
Dihalne tehnike
Dihalne vaje so odlične v stresnih situacijah, saj nas umirijo in nam vrnejo fokus. Dihalne vaje so odlične kadar težko zaspimo, se počutimo anksiozno ali smo čustveno razburjeni.
Dihalne vaje, poglobijo naše dihanje in to nas umiri ter sprosti. Pri dihalnih vajah svoje misli usmerimo v svoje dihanje. Opazujemo svoje dihanje in dih umirjamo, poglabljamo. Kadar se osredotočimo na dihanje, so misli usmerjene le v to in tako odmislimo vse ostalo. Kadar nam misli pobegnejo, se vračamo k dihanju, usmerimo svoje misli v dihanje in opazujemo svoje telo.
Že samo ta vaja je odlična za sprostitev, pravilnega dihanja in globje sprostitve pa se lahko naučimo z vodenimi tehnikami.
Joga in čuječnost
Joga je močno prepletena s čuječnostjo. Vse tehnike čuječnosti, ki smo jih našteli lahko vključimo v vadbo joge. Tako joga ni samo krepitev telesa in fizičnega zdravja, temveč tudi krepitev duševnega zdravja. V telesu so vsi procesi medsebojno povezani in tudi duševno ter fizično zdravje sta tesno povezana. Z jogo spoznamo kako so telesne vaje povezane s čuječnostjo.
Kaj je čustvena inteligenca in kako jo razvijamo
“Čustvena inteligenca je sposobnost prepoznati in razumeti svoja čustva in čustva drugih, je sposobnost uporabiti to zavedanje in kontrolirati svoje obnašanje in odnose. ” – Travis Bradberry
Kaj je čustvena inteligenca
Kot spoznamo iz Travisovih besed, je čustvena inteligenca zavedanje, prepoznavanje čustev in upravljanje z njimi. To pomeni, da svoja čustva sprejemamo, jih predelamo in jih ne zatiramo oziroma ignoriramo. Upravljanje s čustvi pomeni tudi odzivanje v čustvenih reakcijah. Npr, pri konfliktu s partnerjem: Ali se zavedamo kakšna čustva se v nas razvijajo in kaj nato storimo z njimi? Jih predelamo, sprejmemo ali zatremo in pobegnemo pred njimi? Kako reagiramo med konfliktom, eksplodiramo ali se povlečemo nazaj? Kako se spopadamo s strahovi, se z njimi soočamo ali jih potlačimo, skrijemo v najmanjši delček svojega telesa? Zakaj je vse to pomembno?
V tem zapisu bomo spoznali:
- zakaj je čustvena inteligenca pomembna
- kako jo lahko razvijamo
- čustvena inteligenca pri otrokih
Razvoj bolezni
Številne bolezni se razvijejo zaradi potlačenih in nepredelanih čustev. Konvencionalna medicina nas o tem še toliko ne osvešča, sicer pa so zdravniki za to, da zdravijo simptome bolezni in se le redko ukvarjajo z nastankom bolezni. Vsako čustvo, ki se razvija je del našega sistema in se hrani v našem telesu. Vsa negativna čustva prinašajo tudi negativne simptome in kot bolezenski znaki kar kličejo iz nas in želijo osvoboditve. S številnimi študijami je dokazano, da ljudje, ki so bolj nagnjeni k negativnemu razmišljanju in obdani z negativnimi čustvi, večkrat ali prej zbolijo kot ljudje, ki so pozitivno naravnani.
Grajenje odnosov
Odnosi so skupek čustvenih reakcij. V vsakem odnosu je prisotnih več različnih čustev, ki se med sabo prepletajo. Odvisno od razpoloženja in situacije so določena čustva v ospredju. Npr, če otroci ubogajo, smo zadovoljni, srečni, polni ljubezni. Ko pride do konfliktov pa v ospredje nastopijo čustva, kot so jeza, nezadovoljstvo, razočaranje. Čeprav so pozitivna čustva še vedno v nas, so postavljena v ozadje. Kaj to pomeni? Bolj kot smo zavedni svojih čustev in občutkov, lažje bomo reagirali v dani situaciji in se lažje spopadali z negativnimi čustvi. To, da se negativna čustva pojavijo, je popolnoma normalno, naša čustvena inteligenca pa nam bo narekovala, kaj bomo z njimi naredili. Skratka, bolje kot obvladujemo svoja čustva, jih znamo prepoznati in jih sprejemamo, bolje bomo znali obdržati prave ljudi okoli sebe in gradili dobre odnose.
Grajenje osebnosti
Kot smo že do zdaj spoznali, je čustvena inteligenca trdno prepletena z našo osebnostjo. Sposobnost upravljanja z našimi čustvi je del naše osebnosti. Kako izražamo svoja čustva, kako sprejemamo čustva drugih, s kakšnimi čustvi smo obdani večino časa itd. Čustvena inteligenca ni samo prepoznavanje in sprejemanje svojih čustev, je tudi sprejemanje in prepoznavanje čustev drugih.
Doseganje ciljev
Sposobnost upravljanja, zaznavanja čustev je lahko velika vrlina za doseganje osebnih ali poslovnih uspehov. Predvsem čustvo strah nas velikokrat omejuje in zadržuje. Z razvito čustveno inteligenco lažje premagujemo marsikatere ovire in se lažje soočamo z izzivi, kar pripomore k boljši uspešnosti.
Kako razvijamo čustveno inteligenco
Čustveno inteligenco lahko kadarkoli začnemo razvijati. Razvijanje čustvene inteligence pomeni delo na sebi. Za razvijanje čustvene inteligence obstaja veliko različnih tehnik.
Podali vam bomo nekaj primerov:
- Bodite pozorni na svoja čustva. Opazujte kdaj in zakaj se čustvo pojavi in kako se odzovete na določeno čustvo.
- Opazujte čustvene reakcije med komunikacijo.
- Razumevanje drugih. Poskusite se postaviti v kožo drugega in razumeti njegovo stališče.
- Joga.
- Meditacija
- Sprejemanje odločitev.
- Premagovanje strahov.
- Vaje za sproščanje.
- Stopite izven okvirjev. Čustva nas velikokrat omejujejo. Zamislite si scenarij, kako bi lahko ravnali drugače in poskusite kdaj storiti drugače kot bi sicer.
Otroci
Temelje, ki jih oblikujejo otroci, jih definirajo v kasnejših obdobjih življenja. Predstavljajte si, da bi že kot otroci razvijali čustveno inteligenco, kako lažje bi vam bilo zdaj v odraslem obdobju.
Kako razvijamo čustveno inteligenco pri otrokih?
Prvi korak je, da ste dober zgled. Otroci se največ naučijo s posnemanjem odraslih. Zelo dobro zaznavajo občutke in razpoloženja strašev. Bolj kot boste vi umirjeni, boste znali upravljati s svojimi čustvi, tako se bodo naučili tudi vaši otroci.
Z otrokom se pogovarjajte o čustvih. Naučite otroka prepoznati čustva, da bo znal čustvo poimenovati.
Ne obsojajte čustev otroka ampak jih sprejmite. Tako kot so vaši občutki pomembni za vas, so njegovi tudi pomembni za njega. Nikoli ne razvrednotite njegovih čustev, temveč se o njih raje pogovorite. Kadar otrok joče, izraža svoja čustva in kadar ga poskušamo utišati bo to razumel kot da ne sme izražati svojih občutkov.
Otrok mora spoznati kako se ob določenih čustvih odzivati. Naloga starša je torej to, da otroka nauči prepoznati čustva, jih sprejemati in kako jih izražati.
Čustveno inteligenco razvijamo celo življenje. Namenite ji toliko pozornosti, kot čutite da jo potrebujete. Začnite z majhnimi koraki, do velikega cilja.
Znanstvene raziskave potrjujejo pozitivne učinke masaže
Masaža ima veliko blagodejnih učinkov na zdravje kar je znanstveno podprto s številnimi raziskavami.
Raziskave nam potrdijo kako velik pomen imajo dotik, masaža, sprostitvene tehnike in tudi joga. Predstavljamo vam raziskave, ki so potrdile učinke na številna bolezenska stanja:
anksioznost, astma, artitis, avtizem, bulimija, cerebralna paraliza, depresija, dermatitis, diabetes, downov sindrom, HIV, leukemija, motnje spanja.
Anskioznost
V primerjavi s kontrolno skupino, ki je gledala sproščujoče videokasete, so bili masirani testiranci manj depresivni in tesnobni ter so imeli po masaži nižjo raven kortizola v slini. Poleg tega se je nočno spanje v obeh skupinah v obdobju študije povečalo, raven kortizola in noradrenalina v urinu pa se je zmanjšala, vendar le pri depresivnih bolnikih.
Field, T., Morrow, C., Valdeon, C., Larson, S., Kuhn, C., & Schanberg, S., (1992). Massage reduces anxiety in child and adolescent psychiatric patients. Journal of the American Academy of Child and Adolescent Psychiatry, 31, 125-131.
Za študijo sta bili oblikovani dve skupini; kontrolna skupina si je ogledala enourni sproščujočo videokaseto, medtem ko je skupina za testiranje sodelovala v enournem tečaju, sestavljenem iz vadbe joge, kratke masaže in postopne sprostitve mišic. Ugotovljeno je bilo zmanjšanje anksioznosti, tesnobe in anksioznega vedenja, kot tudi povečanje pozitivnih učinkov na relaksacijsko terapijo, ne pa tudi skupine videokaset. Po obeh sprostitvenih terapijah se je kortizol zmanjšal.
Platania Solazzo, A., Field, T., Blank, J., Seligman, F., Kuhn, C., Schanberg, S., & Saab, P. (1992). Relaxation therapy reduces anxiety in child and adolescent psychiatric patients. Acta Paedopsychiatrica, 55, 115-120.
Artritis
Otroke z blagim do zmernim juvenilnim revmatoidnim artritisom so starši masirali 15 minut na dan 30 dni (in kontrolna skupina, ki se je ukvarjala s sprostitveno terapijo). Masaža otrok je nemudoma zmanjšala raven tesnobe in kortizola, v 30-dnevnem obdobju pa se je njihova bolečina zmanjšala na podlagi samoevalvacije, poročil staršev in zdravnikove ocene (tako incidence kot resnosti).
Field, T., Hernandez-Reif, M., Seligman, S., Krasnegor, J., Sunshine, W., Rivas-Chacon, R. Schanberg, S., & Kuhn, C. (1997). Juvenile rheumatoid arthritis: Benefits from massage therapy. Journal of Pediatric Psychology, 22, 607-617.
Astma
Dvaindvajset otrok z astmo je bilo naključno dodeljenih za masažno terapijo ali sprostitveno terapijo. Otrokove starše so učili, da vsak dan 30 minut pred spanjem 20 minut pred spanjem izvajajo eno ali drugo terapijo. Mlajši otroci, ki so prejemali masažno terapijo, so pokazali takojšnje zmanjšanje vedenjske anksioznosti in ravni kortizola po masaži. Tudi njihov odnos do astme in največjega pretoka zraka ter vseh drugih pljučnih funkcij se je tekom študije izboljšal. Starejši otroci, ki so prejemali masažno terapijo, so po masaži poročali o nižji tesnobi. Njihov odnos do astme se je v primerjavi s študijo tudi izboljšal, vendar se je izboljšal le en ukrep pljučne funkcije (prisilni izdihni pretok 25% do 75%). Razlog za manjšo terapevtsko korist pri starejših otrocih ni znan; vendar se zdi, da vsakodnevna masaža izboljša kaliber dihalnih poti in nadzor astme.
Field, T., Henteleff, T, Hernandez-Reif, M., Martinez, E., Mavunda, K., Kuhn, C., & Schanberg, S. (1998). Children with asthma have improved pulmonary function after massage therapy. Journal of Pediatrics, 132, 854-858.
Avtizem
Dvajset otrok z avtizmom, starih od 3 do 6 let, je bilo naključno razporejenih v skupine za masažno terapijo in bralno terapijo. Starše v skupini za masažno terapijo je masažni terapevt naučil, da vsak večer en mesec 15 minut pred spanjem masirajo otroka, starši skupine za branje pa so otrokom ob istem urniku brali zgodbe dr. Seussa. Lestvice Conners Teacher in Parent, opazovanja v učilnicah in na igriščih ter dnevniki spanja so bili uporabljeni za oceno učinkov terapije na različna vedenja, vključno s hiperaktivnostjo, stereotipnim vedenjem in težavami s spanjem. Otroci v skupini za masažo so med opazovanjem igre v šoli pokazali manj stereotipnega vedenja in pokazali več vedenja pri opravilih in socialni povezanosti, doma pa so imeli manj težav s spanjem.
Escalona, A., Field, T., Singer-Strunk, R., Cullen, C., & Hartshorn, K. (2001). Brief report: Improvements in the behavior of children with autism following massage therapy. Journal of Autism and Developmental Disorders, 31, 513-516.
22 avtističnih predšolskih otrok, je bilo razporejenih v 2 skupini, terapijo na dotik in skupino za nadzor dotika. Odpornost na dotik se je zmanjšala tako pri terapiji na dotik kot pri skupinah za nadzor dotika, vedenje brez opravil se je izboljšalo v obeh skupinah, usmerjenost k nepomembnim zvokom se je zmanjšalo v obeh skupinah, v skupini s terapijo na dotik pa bistveno bolj.
Field, T., Lasko, D., Mundy, P. & Henteleff, T., Kabot, S., Talpins, S. & Dowling, M. (1997). Brief report: Autistic children’s attentiveness and responsivity improved after touch therapy. Journal of Autism & Developmental Disorders, 27, 333-338.
Bulimija
Štiriindvajset mladostnic, ki so bile bulimične mladostnice, so bile naključno razporejene na masažno terapijo kot standardno kontrolno skupino zdravljenja. Masirani bolniki so pokazali takojšnje zmanjšanje (tako samoevalvacije kot opazovanja vedenja) tesnobe in depresije. Poleg tega so imeli do zadnjega dne terapije nižji rezultat depresije, nižjo raven kortizola, višjo raven dopamina in izboljšali so se pri številnih drugih psiholoških in vedenjskih ukrepih.
Field, T., Schanberg, S., Kuhn, C., Fierro, K., Henteleff, T., Mueller, C., Yando, R., & Burman, I. (1998). Bulimic adolescents benefit from massage therapy. Adolescence, 33, 555-563.
Cerebralna praliza
Dvajset majhnih otrok s cerebralno paralizo, vključenih v programe zgodnje intervencije, je 12 tednov dvakrat na teden dobivalo 30 minut masaže ali branja dvakrat na teden. Otroci, ki so prejemali masažno terapijo, so pokazali manj fizičnih simptomov, vključno z zmanjšano spastičnostjo, manj togim mišičnim tonusom na splošno in v rokah ter izboljšanim motoričnim delovanjem. Poleg tega je masažna skupina izboljšala kognitivne, socialne rezultate na razvojnem profilu ter pokazala bolj pozitivne izraze obraza in manj aktivnosti okončin med igranjem iz oči v oči.
Hernandez-Reif, M., Field, T., Largie, S., Diego, M., Manigat, N., Seoanes, M., & Bornstein, J. (2005). Cerebral palsy symptoms in children decreased following massage therapy. Early Child Development and Care, 175, 445-456.
Depresija
Asimetrija EEG (natančneje večja relativna aktivacija desne fronte) je povezana z negativnim vplivom. Depresivni odrasli kažejo stabilne vzorce te asimetrije. Ta študija je ocenila učinke masažne terapije in glasbene terapije na asimetrijo čelnega EEG pri depresivnih mladostnikih. Trideset mladostnikov z večjo relativno aktivacijo desnega čelnega EEG in simptomi depresije je dobivalo masažno ali glasbeno terapijo. EEG so snemali v treh minutah pred, med in po terapiji. Asimetrija čelnega EEG je bila znatno oslabljena med masažo in po njej ter po njej.
Jones, N.A., & Field, T. (1999). Massage and music therapies attenuate frontal EEG asymmetry in depressed adolescents. Adolescence, 34, 529-534.
Dermatitis
Majhne otroke z atopijskim dermatitisom so starši zdravili s standardno lokalno oskrbo in masažo 20 minut na dan v obdobju enega meseca. Kontrolna skupina je bila deležna samo standardne lokalne nege. Prizadetost in stopnja aktivnosti otrok sta se bistveno izboljšala, zaskrbljenost staršev pa se je zmanjšala takoj po masažnih terapijah. V obdobju enega meseca so starši masiranih otrok poročali o nižjih stopnjah tesnobe pri svojih otrocih, otroci pa so se znatno izboljšali pri vseh kliničnih ukrepih, vključno z rdečico, luščenjem, …
Schachner, L., Field, T., Hernandez-Reif, M., Duarte, A.M., & Krasnegor, J. (1998). Atopic dermatitis symptoms decreased in children following massage therapy. Pediatric Dermatology, 15, 390-395.
Diabetes
Otroci s sladkorno boleznijo so bili naključno razporejeni v skupino za masažo ali sproščujočo terapijo. Starši otrok so se učili ene ali druge terapije. Neposredni učinki masažne terapije so bili zmanjšana starševska tesnoba in depresivno razpoloženje, depresivna tesnoba otrok, vrtenje in depresivni afekt. V 30-dnevnem obdobju se je skladno z inzulinom in predpisi o prehrani izboljšala in povprečne ravni glukoze v krvi so se zmanjšale.
Field, T., Hernandez-Reif, M., LaGreca, A., Shaw, K., Schanberg, S., & Kuhn, C. (1997). Massage therapy lowers blood glucose levels in children with diabetes. Diabetes Spectrum, 10, 237-239.
Downov sindrom
Enaindvajset majhnih otrok z Downovim sindromom, ki so prejemali terapije (fizikalna terapija, delovna terapija in govorna terapija), je bilo naključno dodeljenih, da so dva meseca na teden prejemali tudi dve 30-minutni masažni terapiji ali bralni seji (kontrolna skupina). Prvi in zadnji dan študije so raven delovanja otrok ocenili z lestvico razvojnega sistema za dojenčke in majhne otroke, mišični tonus pa z novo predhodno lestvico (ocena mišičnega tona rok, nog in trupa). Otroci v skupini za masažno terapijo so v primerjavi z otroki iz bralne / kontrolne skupine odkrili večji napredek pri motoričnem delovanju ter manj hudo hipotoničnost okončin.
Hernandez-Reif, M., Field, T., Largie, S., Diego, M., Mora, D. & Bornstein, J. (2006). Children with Down Syndrome improved in motor function and muscle tone following massage therapy. Early Child Development and Care, 176, 395-410.
Leukemija
Pri dvajsetih otrokih z levkemijo so starši dnevno izvajali masažno terapijo in jih primerjali s standardno kontrolno skupino zdravljenja. Po enem mesecu masažne terapije se je depresivno razpoloženje pri starših zmanjšalo, število belih krvnih celic in nevtrofilcev pa se je povečalo.
Field, T., Cullen, C., Diego, M., Hernandez-Reif, M., Sprinz, P., Beebe, K., Kissel, B. & Bango-Sanchez, V. (2001). Leukemia immune changes following massage therapy. Journal of Bodywork and Movement Therapies, 3, 1-5.
Nespečnost
Masirani otroci v primerjavi z otroki iz kontrolne skupine čakalnega seznama so imeli boljše ocene vedenja, aktivnosti in sodelovanja po masažnih sejah prvi in zadnji dan študije. Prav tako so otroci do konca študije lažje zaspali.
Field, T., Kilmer, T., Hernandez-Reif, M., & Burman, I. (1996). Preschool children’s sleep and wake behavior: Effects of massage therapy. Early Child Development and Care, 120, 39-44.
Vir: http://pediatrics.med.miami.edu/touch-research/child-massage